Stosedma izvedba dirke po Franciji se bo, zaradi olimpijskih iger v Tokiu, pričela teden dni prej, kot smo to vajeni. Na 3470 kilometrov dolgo pot se bodo kolesarji podali 27. junija v Nici, zadnja etapa pa bo 19. julija tradicionalno postregla s šprintom na Elizejskih poljanah.

Večina etap, ki bodo razdeljene v devetih ravninskih, treh hribovitih in osmih gorskih, bo potekalo na območju južne Francije, le zadnji dve bosta segli na sever, med njima tudi edini posamični kronometer na dirki, ekipne dirke na čas pa tokrat ne bomo videli.  

Šprinterji bodo kmalu trpeli

Prvi dve etapi dirke bosta potekali v Nici in njeni okolici. Prva bo ravninska, že drugi dan pa pričakujemo boj hribolazcev, etapa namreč prinaša tri vzpone, skupno bodo kolesarji premagali preko 4000 metrov nadmorske višine.

Lovci na etapne zmage bodo na svoj račun prišli po odhodu iz Nice, ko bo na sporedu nekaj ravninskih in hribovitih etap, preden se kolesarji spopadejo s pirenejskimi klanci. Letos sta v traso vključeni le dve etapi v Pirenejih, nobena izmed njiju pa se ne konča z vzponom.

Osma etapa, prva v Pirenejih, bo kolesarje vodila preko treh kategoriziranih vzponov, predvsem zanimiva bosta zadnje dva, kjer pričakujemo prve resnejše spopade favoritov. Prvi 11,7-kilometrski vzpon bo postregel z odseki s preko 12 % naklonom, po 15 kilometrskem spustu pa se bo karavana povzpela še na zadnji vzpon etape, ta je nekoliko krajši (9,7 kilometra), a zato nič bolj prizanesljiv.

Že naslednji dan se bodo kolesarji zopet podali v gore, tokrat bosta kategorizirana le dva vrhova, kolesarjem pa bo podarjenih nekaj tako imenovanih »brezplačnih« vzponov. Prvega vzpona na Col de la Hourcere se bodo kolesarji lotili po 58 kilometrih etape, drugega pa 70 kilometrov kasneje. Prav na drugem in zadnjem vzponu etape se pričakuje ognjemet v glavnini, saj zadnji štirje kilometri ponujajo povprečni naklon 11,5 %, po njem pa je pred kolesarji še 13 kilometrov spusta in nato zadnjih 6 kilometrov ravnine proti Larunsu, ki ga imamo slovenski športni navdušenci v izjemno lepem spominu. Leta 2018 je prav na etapi s ciljem v Larunsu slavil Primož Roglič, ki je na zadnjem spustu za seboj pustil vse konkurente in v cilj prikolesaril z 20 sekundami prednosti.

Bo tudi letos Roglič prvi v Lerunsu. vir: twitter

Drugi teden ponuja edino 200-kilometrsko etapo

Po dnevu počitka bodo svoje roge zopet prepletli šprinterji, katerim bosta namenjeni 10. in 11. etapa, medtem ko bo 12. etapa, kot edina dolga preko 200 kilometrov, zaradi svoje razgibanosti najverjetneje namenjena ubežnikom.

Pred drugim prostim dnem bomo videli še dve gorski etapi, obe bosta postregli s ciljnim vzponom, ki jih bo na celotni dirki kar pet. Trinajsta etapa se bo po 191 kilometrih in treh kategoriziranih ter mnogih nekategoriziranih vrhovih končala s 5,4-kilometrskim vzponom, ki v zadnjih dveh kilometrih in pol ponuja povprečni naklon okoli 12 %.

Dva dni kasneje bodo moč nog zopet razkazovali favoriti za skupno zmago, tokrat se bodo od Lyona podali proti enemu najtežjih prelazov Colombieru. Stopničasti ciljni vzpon je dolg 17,4 kilometra, povprečni naklon znaša 7,1 %, a na trenutke strmina preseže tudi 20 %.

Brez Mount Ventouxa in Alpe d’Hueza, a z novim orjakom

Tri gorske etape in kronometer s ciljem na, od lanskega leta znani, Planoti lepih deklet (La Planche des Belles Filles), bodo v zadnjem tednu dali jasno sliko, kdo je najmočnejši. Tri dni zapored se bodo kolesarji spopadali s francoskimi Alpami, 16. etapa bo izčrpala že tako načete noge, a časa za počitek ne bo, že 17. etapa bo kolesarje zopet potisnila v rdeče polje.

Čeprav v letošnji izvedbi ni Alpe d’Hueza in Mount Ventuxa, ki po navadi etapo spremenita v kraljevsko, pa bo tokrat njuno vlogo zavzel 21-kilometrski velikan, ki se bo na Touru predstavil prvič. Col de la Loze bo postregel s slikovito kuliso, kolesarji se bodo med drevesi vozili po povsem novi cesti oziroma natančneje novi kolesarski progi, ki preko prelaza povezuje dve izmed večjih smučarskih središč Meribel in Courchevel.

Predstavitev Col de la Loza. vir: YouTube

Zadnja gorska etapa letošnje izvedbe Toura bo potekala od Meribela proti La Roche-sur-Foronu, karavana bo med omenjenima krajema morala premagati preko 4000 metrov nadmorske višine, v samem zaključku etape pa jih čaka 1,5-kilometrski makadamski odsek. Nekaj je gotovo, zadnji teden bo peklenski.

A vzpenjanja še ne bo povsem konec. Po nekaj malega predaha, 19. etapa je namreč namenjena šprinterjem, bo predzadnji dan zopet, še zadnjič, »zakislil« noge vsem preživelim. Posamična vožnja na čas bo dolga 36 kilometrov, zmagovalca etape (in morda dirke) pa bo izluščil šest kilometrski vzpon na La Planche des Belles Filles, ki smo ga pobližje spoznali lani, ko je makadam in 24 % naklone najhitreje premagal Dylan Teuns.

V nedeljo, 27. junija, bodo na Elizejske poljane, več kot zasluženo, zapeljali kolesarji, ki so tri tedne preživljali pravi pekel. Zadnja etapa je namenjena le še proslavi, nazdravljanju in, gledano skozi oči šprinterjev, tudi iskanju častne zmage.

Dvojcu Jumbo-Visme bi odgovarjal kakšen kronometrski kilometer več

Nič več nasprotnika, tokrat v Francijo kot sotekmovalca. vir: Twitter

Tour de France bo letos za slovenske gledalce eden najzanimivejših vseh časov. Prvič se namreč nanj podaja Slovenec, ki odkrito napada skupno zmago. Primož Roglič bo kapetan ekipe Jumbo-Visma, a bo visoko skupno razvrstitev napadal tudi njegov pomočnik Tom Dumoulin. Najnovejši član nizozemskega moštva je prišel z jasnim ciljem – osvojiti Tour de France, vendar pa bo, v kolikor bo šlo Rogliču vse po načrtih, na to moral še malo počakati. Direktor ekipe je namreč povedal, da bo zmago na Touru napadal naš junak, ki si je pravico kapetana prislužil z lansko osvojitvijo Vuelte ter prvim mestom na svetovni kolesarski lestvici.

Prav obema kolesarjema pa odsotnost kronometrskih kilometrov na letošnji progi ne odgovarja. Tako Roglič kot Dumoulin sta namreč izjemna kronometrista, ki po navadi tekmecem sekunde kradeta prav na posamični vožnji na čas.

Vstopnico za nastop na dirki po Franciji pa si je s predstavo na lanski Vuelti prislužil tudi Tadej Pogačar. Njegova ekipa UAE ja že potrdila, da se mladenič s Klanca pri Komendi odpravlja na najelitnejšo kolesarsko dirko, kjer bo po vsej verjetnosti napadal majico najboljšega mladega kolesarja.

Lansko leto smo na Vuelti videli sodelovanje Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Ga bomo tudi letos na Touru? vir: twitter

SPORED ETAP:
1. etapa: Nica–Nica, 156 km (ravninska)
2. etapa: Nica–Nica, 187 km (gorska)
3. etapa: Nica–Sisteron, 198 km (ravninska)
4. etapa: Sisteron–Orcieres, 157 km (hribovita)
5. etapa: Gap–Privas, 183 km (ravninska)
6. etapa: Le Teil–Mont Aigoual, 191 km (hribovita)
7. etapa: Millau–Lavaur, 168 km (ravninska)
8. etapa: Cazeres-sur-Garonne–Loudenvielle, 140 km (gorska)
9. etapa: Pau–Laruns, 154 km (gorska)
10. etapa: Ile d’Oléron–Ile de Ré, 170 km (ravninska)
11. etapa: Châtelaillon–Poitiers, 167 km (ravninska)
12. etapa: Chauvigny–Sarran Correze, 218 km (hribovita)
13. etapa: Guyon–Puy Mary, 191 km (gorska)
14. etapa: Clermont-Ferrand–Lyon, 197 km (ravninska)
15. etapa: Lyon–Grand Colombier, 175 km (gorska)
16. etapa: La Tour-du-Pin–Villard-de-Lans, 164 km (gorska)
17. etapa: Grenoble–Méribel Col de la Loze, 168 km (gorska)
18. etapa: Méribel–La Roche, 168 km (gorska)
19. etapa: Bourg-en-Bresse–Champagnole, 160 km (ravninska)
20. etapa: Lure–La Planche des Belles Filles, 36 km (kronometer)
21. etapa: Mantes-la-Jolie–Pariz, 122 km (ravninska)