Dirka po Flandriji bo letos dolga 241 kilometrov, kar 26 manj kot lansko leto, ko je slavil Alberto Bettiol. Odzivi na odločitev so mešani. Medtem ko nekateri pozdravljajo letošnji ‘eksperiment’, pa drugi trdijo, da s krajšanjem dirka izgublja svoj pravi jaz.

Naesen proti skrajšanju dirke

Oliver Naesen je na dirki nastopil petkrat, najvišje se je uvrstil lani, ko je zasedel sedmo mesto. Za dolge dirke pravi, da so edine dirke, s katerimi lahko opravi zares dobro. Zato ne preseneča, da mu 26-kilometrska okrajšava ni povšeči.

»Škoda je. Na 260-kilometrski dirki moraš dati vse od sebe, da jo sploh lahko zaključiš,« je za Sporzo povedal član Ag2r La Mondiala. Naesen je v svoji karieri zmagal na petih dirkah, kar tri izmed njih so bile daljše od 200 kilometrov.

Kolesarji in kolesarski navdušenci so mnenja, da bo krajša dirka odprla vrata do zmage tudi nekaterim vzdržljivejšim šprinterjem, ki bi sicer težko zdržali v glavnini do samega cilja. 26-kilometrska razlika ima na rezultat namreč veliko večji vpliv na ekstremno dolgih dirkah, kot na tistih nekoliko krajših.

Oliver Naesen je najboljši rezultat dosegel lani, ko je bil sedmi. vir: twitter

»Kolesar, ki je najboljši na 200-kilometrskih dirkah, ne bo nujno zmagal na 260 kilometrov dolgi dirki, saj ima 200-kilometrsko omejitev,« svoje razmišljanje predstavi Naesen. »Včasih na 198. kilometru na vzponu ob sebi vidim kolesarja, nato pa štiri kilometre kasneje povsem popusti. Na teh dirkah se gre za preživetje najmočnejšega. Zato se mi zdi škoda, a morda bom oktobra govoril drugače

Dirka po Flandriji bo letos poleg 26-kilometrov izgubila še dva znamenita vzpona. Pol kilometrski Tenbosse, ki v zadnjih 200 metrih postreže s 14-% naklonom in legendarni tlakovani vzpon Muur bosta letos izpuščena. Glavni razlog je finančne narave, saj naj bi vključitev Zidu, kot se iz nizozemščine prevede Muur, organizatorje stala kar 50 tisoč evrov.

Flanders Classics, organizator večine belgijskih klasik, pa ne bo skrajšal le Dirke po Flandriji. Enaka usoda bo doletela tudi dirke Gent-Wevelgem, De Brabantse Pihl in Scheleprijs.

Priložnost za eksperiment

Če ima čigavo mnenje o Dirki po Flandriji težo, potem je to zagotovo mnenje Toma Boonena. Belgijec je na spomeniku nastopil kar 15-krat, trikrat pa ciljno črto prepeljal kot prvi.

Sedaj že upokojeni Boonen vidi v letošnji situaciji priložnost za dolgoročno spremembo dirke, a le, če se bo izkazala za pozitivno. »V kolikor bo Flandrija letos veliko bolj zanimiva, bi lahko bila krajša tudi v prihodnosti,« je za Het Laatste Nieuws povedal 39-letnik.

»Klasike in vse ostale dirke bodo letos skrajšane, saj bo v izjemno kratkem času odpeljanih ogromno dirk. Muur je žrtev tega. Ko je bil v preteklosti odstranjen iz Dirke po Flandriji, je bilo o tem veliko polemik. Tokrat ni nič drugače.«

Boonen je na Dirki po Flandriji nastopil kar 15-krat. vir: Twitter

Boonen napoveduje, da bo krajša razdalja pripomogla k 10 % večjemu številu kolesarjev, ki se bodo borili za končno zmago. Čeprav razume, zakaj ljudje ne želijo spremembe trase, pa sam v vsem skupaj vidi priložnost za preizkus nečesa novega.

»Vsi si želijo, da vse ostane enako. A sam iz izkušenj vem, da je včasih krajša dirka lahko težja kot tista z 260 kilometri, na kateri vsi ohranjajo moči za konec. Morda se bomo česa naučili. Letos je posebno leto. Če je kdaj čas za preizkus česa novega, potem je to letos.«