Chris Froome je na gostovanju pri italijanski medijski hiši Sky Sport spregovoril o svoji najlepši zmagi v karieri – zmagi na Giru leta 2018. Britanec je edino zmago na italijanskem krogu dosegel na spektakularen način, ko je tri etape pred koncem nadoknadil več kot tri minute zaostanka.

Član Ineosa bo v zgodovino odšel znan predvsem po svojih zmagah na Touru, a prav vse štiri so bile dosežene na manj spektakularen način, kot zmaga leta 2018 v Italiji. »Bilo je nekaj posebnega, lepo in težko,« se Froome spominja etape, na kateri mu je uspel 80-kilometrski pobeg.

Kariero začel v Italiji

Britanec je začetke svoje profesionalne kariere preživel v Italiji. Južnoafriška ekipa Barloworld, katere član je bil Froome leta 2008 in 2009, je delovala pri naših zahodnih sosedih, kjer je tedaj 23-letni kolesar nabiral prve tekmovalne izkušnje.

V intervjuju, ki ga je opravil v italijanščini, je razkril, kako se je naučil tujega jezika. »Bival sem v Chiariju, da sem se učil italijanščine. Vsak dan sem si pred treningom na samolepilne lističe napisal deset italijanskih besed, ki sem jih ponavljal in se jih učil med pet ali šesturnim treningom na kolesu,« je dejal Froome, ki se začetkov v Italiji spominja kot težkih. »Na začetku je bilo težko, saj nisem poznal tehničnega vidika kolesarstva. Bilo je hladno, prej nikoli nisem videl snega. Na začetku sem se naučil veliko novih stvari in tako počasi odraščal

Svojo kariero je začel v Italiji. vir: Twitter

Giro ga je dolgo čakal

Med bivanjem v Italiji se je Froome prvič udeležil Gira. Debi je doživel leta 2009 in zasedel končno 36. mesto, na štartu pa se je znašel tudi leto kasneje, a tokrat dirke ni zaključil. Športna pot ga je nato vodila na Otok k Skyju, kjer je dosegel vse vidnejše rezultate svoje kariere. A dolgo časa je imel neporavnane račune z italijanskim Grand Tourom, zato se je leta 2018 vrnil, odločen, da zmaga.

Še predno pa se je dirka dobro začela, je Froome že zaostajal za konkurenti. Na ogledu proge uvodnega kronometra je namreč grdo padel in priletel v zaščitne ograje. Bolečine so skrbele, da je v prvi polovici dirke na vsakem težjem vzponu zaostajal za favoriti in si do 15. etape privozil že skoraj 5 minut zaostanka. V zadnjem tednu se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, pred 19. etapo je uspel zaostanek zmanjšati na 3 minute in 20 sekund. Nato pa je sledil eden največjih preobratov v zgodovini kolesarstva.

Devetnajsta etapa bo za vedno ostala v spominu kolesarskih navdušencev. Froome se je odločil za ‘all-in’, izgubiti ni imel več ničesar. Osemdeset kilometrov pred ciljem je napadel, sledil mu ni nihče in eden najdaljših »kronometrov« se je lahko pričel. Britanec je prednost pred glavnima tekmecema Simonom Yatesom in Tomom Dumoulinom pridobival tako na vzponih kot na spustih.

Razlika je iz kilometra v kilometer rastla in počasi je postajalo jasno, da Froomov napad na rožnato majico lahko celo uspe. In je, Britanec je v cilj pripeljal tri minute pred prvim zasledovalcem in kar je še pomembneje, skoraj tri minute in pol pred Dumoulinom ter gromozanskih 38 minut pred Yatesom, ki je sredi etape povsem pregorel.

»Zagotovo najlepša zmaga v mojem življenju. Ko gledam slike, se zavem, kako posebna je bila. Med dirko sem spoznal, kako prijazni in športni so italijanski navijači. Pomagali in spodbujali so me, kljub temu da sem Anglež. Gledali so kolesarja in njegovo željo po zmagi, ne pa narodnosti,« je misli sklenil Froome, ki ve, katera zmaga je bila zanj najtežja. »Tour je najprestižnejši zaradi medijev in sponzorjev, a Giro je bil zame težji. Vsak dan se spreminja, počutiš se, kot da bi tri tedne vozil klasike. Upoštevati je treba še spreminjajoče vreme. Zame je bila to najtežja zmaga in vesel sem, da sem jo osvojil. Želim se vrniti in ponovno zmagati